Перевод: с английского на словенский

со словенского на английский

Со словенского на:
Английский
С английского на:
Словенский

med najboljšimi

Толкование Перевод

1 also

['o:lsəu]
adverb

(in addition or besides; too: He is studying German but he is also studying French; They know him and I know him also.) tudi

* * *
[ɔ:lsou]
adverb

tudi, prav tako, poleg tega; nadalje

slang also ran — ne med najboljšimi, med zadnjimi; nesrečnik

English-Slovenian dictionary > also
2 best

[best] 1. adjective, pronoun
((something which is) good to the greatest extent: the best book on the subject; the best (that) I can do; She is my best friend; Which method is (the) best?; The flowers are at their best just now.) najboljši
2. adverb
(in the best manner: She sings best (of all).) najbolje
3. verb
(to defeat: He was bested in the argument.) potegniti krajši konec

- best man
- bestseller
- the best part of
- do one's best
- for the best
- get the best of
- make the best of it
* * *
I [best]
adjective

najboljši; najprimernejši; najodličnejši

to be best at — odlikovati se v čem

he was on his best behaviour — zelo je pazil na svoje vedenje

at the best hand — iz prve roke; poceni

to put one's best foot ( —ali leg) foremost ( —ali forward) — pohiteti; na moč si prizadevati

best maid — družica

slang one's best girl — ljubica

best man — drug (pri poroki)

best part — večji del

to get best thrashing — biti hudo tepen

best seller — zelo uspešna knjiga

to send one's best regards — poslati pozdrav
II [best]
noun

najboljše, najprimernejše

the best — najodličnejši, najboljši ljudje

at the best — v najboljšem primeru

the very best — najboljše od vsega

to be at one's best — biti na višku

bad is the best — nič dobrega ne moremo pričakovati

to do one's best — do skrajnosti se potruditi

to get ( —ali have) the best of the bargain — napraviti dobro kupčijo

make the best of your way home — glej, da boš čimprej doma

to make the best of a bad bargain ( —ali job, business, of it) — pogumno prenašati udarce usode, ne biti malodušen, ne obupati, ne zgubiti glave

to try one's best — na vso moč se truditi

to the best of my power — kolikor zmorem

the best is the enemy of good — prevelike zahteve ovirajo napredek

with the best — med najboljšimi

to have the best of both worlds — izkoristiti obe možnosti

my best, my Sunday best — moja najboljša, praznična obleka
III [best]
adverb

najbolje, najugodneje

to give it best — odreči se

you had best — najbolje bi bilo, če bi

as best one could — na vso moč
IV [best]
transitive verb

colloquially premagati, prekositi, preseči; ukaniti

English-Slovenian dictionary > best
3 up

(to become covered (as if) with mist: The mirror misted over; The windscreen misted up.) zamegliti se

* * *
I [ʌp]
noun

vzpetost, strmina, višina; economy porast (tečajev, cen); colloquially srečen človek, srečko, povzpetnik; predstojnik; vlak (avtobus), ki vozi v mesto

ups and downs of a country — valovitost tal

the ups and downs of life — sreča in nesreča v življenju

my ups and downs — imel sem dobre in slabe čase (srečo in nesrečo) v življenju

the up and up — stalni napredek

on the up-and-up colloquially vedno boljši; v redu, brezhiben
II [ʌp]
adjective

ki gre (vozi) gor; ki vodi proti (glavnemu) mestu; višji; s tendenco navzgor; pokonci; vzšel (sonce); narasel (reka); živeč v notranjosti (dežele); colloquially razburjen; končan; enak(ovreden)

the up coach — kočija, ki vozi navkreber

up line railway proga, ki vodi proti (glavnemu) mestu

up platform — peron za vlake v mesto

up stroke — tanka črta pri (pisanih) črkah

the up train — vlak, ki vozi proti (glavnemu) mestu, v London

1 d up — povišana (cena) za 1 peni

up and doing before day colloquially že pred dnevom na nogah

already up and about colloquially že (zopet) na nogah

to be up late — dolgo čuti, bedeti

to be high up in school — biti med najboljšimi v šoli

he is up in this subject — v tem predmetu je on na višini, je dobro podkovan

to be up with the lark figuratively zelo zgodaj vsta(ja)ti

to be up against a hard job colloquially stati pred težko nalogo

to be up against opposition — naleteti na odpor

to be (had) up for colloquially biti pozvan pred sodnika zaradi

to be one up sport biti za točko boljši

up for — pripravljen za

to be up for election — biti na volilni listi

to be up — biti na čelu

to be up in years — biti že v letih

to be up for examination — opravljati (delati) izpit

to be up for sale — biti naprodaj

to be up for trial — biti (stati) pred sodiščem; obravnavati se

the fire is up — ogenj plamti, plapola

the game is 10 points up — igra se do 10 točk

the game is up — igre je konec (tudi figuratively)

he is still up with his competitors — še vedno je dorasel svojim tekmecem

how are you up for cash? colloquially kako si (kaj) pri denarju?

the hunt is up — lov je odprt

it's all up ( —ali slang U.P.) with him — z njim je konec

his temper is up — razburjen je

the storm is up nautical vihar besni

Parliament is up — parlament je končal zasedanje

time is up — čas je potekel

there's much money up on this game — pri tej igri gre za velike vsote

what's up? colloquially kaj pa je?, kaj se je zgodilo?

prices are up — cene se dvigajo

school is up — pouk se je končal

I was up at six — bil sem pokonci ob šestih
III [ʌp]
adverb

1.

gor, navzgor, kvišku, v zrak; proti toku (reki, vodi); nazaj

up from the grounds figuratively od temeljev

up till now — doslej

from my youth up — od moje mladosti naprej

up with the Democrates! — živeli demokrati!

hands up! — roke kvišku!

you can sail up as far as Sisak — lahko se peljete z ladjo do Siska po reki navzgor

he looked for it up and down — po vseh kotih in oglih je iskal to

this tradition can be traced up to the Reformation — ta tradicija sega nazaj (tja) do reformacije;

2.

bliže k, bliže proti (mestu, kjer se nahajamo); figuratively više, na višjo stopnjo

up and up — više in više, vedno više

come up! — pridi bliže!

speak up! — govori(te) glasneje!

he came up and asked me the way — približal se mi je in me vprašal

to move up in the world — povzpeti se, napredovati v svetu (v družbi)

I think of running up North — mislim napraviti majhno turo na sever;

3.

v razvoju, v gibanju, v razburjenju, v uporu itd.

to grow up — (od)rasti

hurry up! — pohiti!, brž!

the nation is up in arms — narod se je uprl z orožjem

my blood was up — kri mi je zavrela

the cider is up very much — jabolčnik se zelo peni

shares (prices) are up — delnice (cene) se dvigajo;

4.

popolnoma, čisto, do kraja; skupaj

to burn up — zgoreti

to eat up all the cherries — pojesti vse češnje

to drink up — izpiti, popiti

to follow up a success — do kraja izkoristiti uspeh

to bind up — skupaj povezati

to lock up the house — zakleniti vsa hišna vrata

to tear up a piece of paper — raztrgati kos papirja na koščke

the street was up — ulica je bila popolnoma razkopana;

5.

zgoraj, visoko; pokonci, na nogah

high up in the air — visoko v zraku

I live two storeys up — stanujem v 2. nadstropju

to be early up — biti zgodaj na nogah, zgodaj vstajati

the Prime Minister is up — ministrski predsednik govori, ima besedo

to stand up — stati pokonci

to sit up — sedeti v postelji;

6.

v mestu, na univerzi, v šoli

up in London — v Londonu

up to town — v London

up for a week — teden dni v mestu (v Londonu)

the undergraduates come up next week — študentje se vrnejo (na univerzo) prihodnji teden

to stay up for the vacation — ostati v kraju študija (v kolidžu) za počitnice;

7.

up to —; a) (vse) do; proti, prek

up to now — doslej

I had mud up to the knees — blato mi je segalo do kolen

he was all right up to yesterday — bil je čisto zdrav do včeraj

to be up to date — biti sodoben (moderen, v koraku s časom)

I'll give up to 1000 dinars for it — plačal bom do 1000 din za to; b) na ravni, na nivoju, ustrezno

up to the door ( —ali knocker) — slang izvrstno, prima

up to par figuratively "na višini"

not up to expectations — neustrezno pričakovanjem

not yet up to the ropes figuratively še neuveden, ki se še ne spozna

up to sample — po (ustrezno) vzorcu

his book is not up to much — njegova knjiga ni kaj prida vredna

to live up to one's income — živeti ustrezno svojim dohodkom

your work is not up to your usual standard — tvoje delo ni na nivoju tistega, ki ga navadno dosežeš

to be up to s.th. — nameravati kaj, snovati kaj, biti dorasel čemu, ustrezati čemu, biti (komu) do česa; biti odvisen od česa; biti pripravljen na; spoznati se na kaj

what are you up to? — kaj nameravaš?

it is up to you (to decide) — vaša stvar je, da odločite; od vas je odvisna odločitev

to be up to a thing or two figuratively biti prebrisan

to feel up to s.th. — čutiti se doraslega čemu; biti pripraven, razpoložen za, dobro znati kaj

to get up to s.o. — držati korak s kom

to be up to the mark figuratively biti na višini

to be up to snuff slang biti zvit (premeten, izkušen)

I am up to your little game — dobro vem, kaj spletkariš

what has he been up to? — kakšno neumnost je spet napravil?

you have been up to some trick again! — si že spet naredil kakšno budalost!

I am not up to travelling — nisem sposoben za potovanje

it is up to you to prove it — vi morate to dokazati;

8.

pod vodstvom (pri študiju na univerzi)

I was up to A. — A. je vodil moje študije, je bil moj mentor (tutor);

9.

up with, against — etc

up with — na isti višini z, v isti oddaljenosti z

to come up with s.o. — dohiteti koga

to keep up with — držati korak s

up with you! — vstani!, pridi gor!

up against — proti

up into — gori v, gor

up on — više (od, kot)

up till — vse do;
IV [ʌp]
preposition (gori) na; gor, navzgor, navkreber kvišku; proti, k, do, ob, vzdolž; proti notranjosti

up the hill — navkreber, po hribu navzgor

up hill and down dale — čez hribe in doline

up the river — po reki navzgor

up the street — po ulici (cesti) navzgor

I saw a monkey up a tree — videl sem opico na drevesu

up a tree figuratively v stiski, v škripcih

to climb up a precipice — plezati po prepadu navzgor

he has gone up country — šel je na deželo (na kmete)
V [ʌp]
intransitive verb (nenadoma) vstati, se dvigniti; colloquially dvigniti (kvišku); American povzpeti se (to na)

to up and ask — nenadoma vprašati

up and at him! — nanj!, za njim!

he upped with his head — iztegnil (pomolil) je glavo ven; transitive verb colloquially dvigniti, pobrati; American povišati, povečati (cene, proizvodnjo itd.)
VI [ʌp]
interjection

up! — kvišku! pokonci!

up (with you)! — vstani(te)!; vstati!

English-Slovenian dictionary > up

См. также в других словарях:

med — predl. I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka méd (ẹ̑) 1. za izražanje usmerjenosti v položaj, omejen z dvema mejnima točkama, ali dosege tega položaja: vložiti rastlino med lista; pes stisne rep med noge; med sosedna… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pa — prisl., ekspr. 1. izraža zavrnitev s popravkom: ne znaš. Pa znam; ti si kriv. Pa nisem; saj nisi bil zraven. Pa sem bil 2. navadno v vprašanjih poudarja ugibanje: kaj pa, če ga ne bo; kaj pa kričiš; kam pa greš; nekdo prihaja. Kdo pa / elipt. kam … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sodíti — in sóditi im nedov. (ȋ ọ) 1. odločati o sporni, kazenski zadevi s sodbo: sodnik mora soditi po zakonu, pravično / imeti pravico soditi o življenju in smrti // v obravnavi ugotavljati resnična, odločujoča dejstva sporne, kazenske zadeve in… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
družábnica — e ž (ȃ) 1. ženska, ki je s kom, da ni sam: stara gospa bi potrebovala družabnico // ženska, ki je s kom, zlasti zaradi zabave: v njej je imel prijetno družabnico; družabnice si izbira med najboljšimi plesalkami / grlica ji je postala ljuba… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lísta — e ž (ȋ) seznam, zlasti oseb, ki s kakega stališča spadajo skupaj: sestaviti listo povabljenih; predlagani kandidat se vpiše v listo kandidatov; biti na listi / objaviti volivcem kandidatno listo imena kandidatov, predlaganih v izvolitev za… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vpísati — in vpisáti vpíšem dov., vpíšite (í á í) 1. narediti, da je kaj napisano, zapisano v čem: vpisati osebne podatke v matično knjigo; vpisati rezultate v rubriko; ime se vpiše levo, priimek desno / vpisati se v spominsko knjigo / vpisati nove… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zráven — [vǝn] prisl. (ȃ) 1. izraža položaj, prostor v neposredni bližini, sosedstvu česa: na mizo je postavila čajnik in zraven položila prtičke; stena je suha, omaro lahko porinete čisto zraven; na desni strani stoji pošta, tik zraven je trgovina; iz… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
združíti — in zdrúžiti im, tudi zdrúžiti im dov. (ȋ ú ū; ū ȗ) 1. narediti, da pride kaj skupaj, na eno mesto: združiti živali enake starosti; prostorsko združiti obrate v novi stavbi // narediti, da pride kaj skupaj sploh: vlakna združi stroj; s šivanjem… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izpopolnjeváti — újem tudi spopolnjeváti újem [u̯n] nedov. (á ȗ) 1. delati kaj bolj popolno, dovršeno: izpopolnjevati izdelke; širiti in izpopolnjevati obrat; izpopolnjevati stroj / izpopolnjevati vzgojo; človeški govor se je v tisočletjih izpopolnjeval 2.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika

Словари и энциклопедии на Академике

Перевод: с английского на словенский

med najboljšimi

См. также в других словарях:

Поделиться ссылкой на выделенное

Словари и энциклопедии на Академике

Перевод: с английского на словенский

med najboljšimi

См. также в других словарях:

Поделиться ссылкой на выделенное

Прямая ссылка: